SR EN

Najbolj brani članki leta 2017 iz sveta znanosti in tehnologije

Objavljeno: 09. 01. 2018.

Katere zgodbe ste na sekciji Znanost in tehnologija najraje brali leta 2017? Najbolj so vas (in nas) zanimali ...

Preteklo leto so zaznamovali številni znanstveni in tehnološki presežki. Spodaj je seznam tistih, ki ste jim cenjeni bralci MMC-ja sami namenili največ pozornosti.

21. Prelomno znanstveno odkritje: nov tip gravitacijskih valov, zlitje dveh nevtronskih zvezd
Vesolje danes učinkovito gledamo na dva načina: s svetlobo in z gravitacijskimi valovi. Zadnji so noviteta, saj so jih prvič zaznali šele predlani, lani pa je astronomom uspelo dokazati, da je metoda učinkovita in široko uporabna z več dodatnimi zaznavami. Težnostni valovi so odlično dopolnilo svetlobi, saj lahko potujejo skozi goste oblake in drugo snov, ki jo elektromagnetno valovanje ne more ali le stežka preči. Tako zdaj astronomi vidijo stvari, ki jih sicer nikoli ne bi. A to početje je izjemno zahtevno, saj je treba detektirati za drobec atoma veliko krčenje ter širjenja "odra", v katerega je obstoj postavljen, "tkanine" prostor-čas. Pri prvih štirih dogodkih je oder vzvalovala združitev dveh črnih lukenj, lanski peti pa par nevtronskih zvezd. V njem so astronomi opazili še nastanek zlata, in zdaj človeštvo ve, od kod obstoj dragocenih kovin, tudi tistega zlatega obroča na prstancu. Za odkritje težnostnih valov je bila lani podeljena Nobelova nagrada za fiziko.

20. Veteranska sonda Cassini odšla v zgodovino
Ena najuspešnejših vesoljskih raziskovalnih sond sploh, Nasin Cassini, je s potopom v smrtonosno atmosfero Saturna končala kar 20-letno misijo. 2,5-tonska naprava je od izstrelitve leta 1997 po vesolju prepotovala več kot osem milijard kilometrov, planet Saturn obkrožila skoraj 300-krat, odkrila sedem novih lun, med njimi preučila življenju morda najprimernejši kraj v Osončju (poleg Zemlje), ujela čist medzvezdni prah, poskrbela pa tudi za kopico očesu prijetnih fotografij.

19. Obudili 50.000 let stare mikrobe, ki so za preživetje jedli minerale
Življenje je trdoživo in dolgoživo. To med drugim dokazujejo kar 50.000 let stari mikrobi, ki so jih izdolbli iz ogromnih kristalov globoko pod površjem, v mehiški jami Naici. Tako dolgo so preživeli z malicanjem železa ter mangana. Obstoj takšnih bakterij po drugi strani še poveča možnost, da so (enostavne) oblike življenja še kje znotraj Osončja, saj lahko očitno živijo brez kisika in brez sončne svetlobe. Kdo ve, kaj morda ždi v podpovršnih sistemih Marsa ali pod debelim ledom Enkelada? Sploh ob lanski raziskavi, ki je vznik življenja na Zemlji porinila še dlje v preteklost, na 4,3 milijarde let nazaj, kar pomeni, da so se prva zemeljska bitja pojavila le nekje 100 milijonov let po nastanku prvih oceanov. In vse več dokazov govori v korist tezi, da sta bila Mars in Venera tedaj precej podobna Zemlji ... Skratka, življenje je izjemno prilagodljivo, resničnost pa še bolj divja od znanstvene fantastike. Kaj vse lazi zunaj Osončja, po tisočerih eksoplanetih, ki jih pravkar odkrivajo?

18. Zgodovinski dosežek podjetja SpaceX odpira novo dobo potovanj v vesolje
Podjetje SpaceX je dokazalo, da je mogoče rakete uporabiti večkrat. Prva stopnja falcona 9, ki je letela že lani in tudi pristala, je zdaj dosežek ponovila, kar pomeni začetek nove dobe potovanj v vesolje. Domnevno precej cenejših, a to bodo morali v podjetju SpaceX še dokazati. So pa zagotovo to zaznali njihovi tekmeci, ki drug za drugim nižajo cene, med drugim je to Nasa prisiljena početi tudi za sloviti raketni sistem SLS, ki naj bi v prihodnjih letih ponesel ljudi do Lune, pozneje pa tudi do Marsa.

17. Ultrahladna zvezda in sedem kot Zemlja velikih planetov v soseščini
V 39 svetlobnih let oddaljenem planetarnem sistemu Trappist-1 je sedem kot Zemlja velikih planetov, so ugotovili astronomi. Nekaj jih leži na območju, kjer naj bi bilo ravno prav toplo za obstoj tekoče vode, vsi pa so kamniti. To je le eno izmed odkritij v pravcati poplavi, ki narašča zgolj zadnjih nekaj let. Vsako leto odkrijejo ali potrdijo tisoče do takrat neznanih planetov zunaj Osončja, in bralstvo MMC-ja je to področje spremljalo z velikim zanimanjem, saj se je med najbolj brane 2017 uvrstilo kup člankov s tega področja. Izjemno zanimiva je prav Soncu najbližja soseda, zvezda Proksima Kentavra, kjer je potrjeno kamnit eksoplanet v območju Zlatolaske, letos pa so na dan privreli dokazi, da tam utegne biti bogat planetarni sistem. Obeta tudi druga najbližja soseda, Wolf 1061c, domnevno "najboljši kandidat" za iskanje zunajzemeljskega življenja pa je le 40 svetlobnih let stran, pri zvezdi LHS 1140. Še ni konec, v soseščini so nadalje odkrili planetarni sistem, ki je Osončju izjemno podoben. In še torta na vrhu češnje: Osončje je lani na vrhu seznama planetarnih sistemov dobilo družbo. Prav tako (in najmanj) osem planetov ima zvezda Kepler-90, kar so ugotovili s pomočjo umetne inteligence.

16. Američani se vračajo na Mesec. Z astronavti.
Slabo desetletje je bilo sporočilo iz ZDA jasno: Mesecje hladnovojna zgodba, stare novice, nezanimiv. "Tam smo že bili," je bil jasen tedanji predsednik ZDABarack Obama. Največji vesoljski program sveta je usmeril proti Marsu. Nasa se je tako vse do lani nedvoumno pripravljala prav na to. Mars je predstavljal naslednjo veliko avanturo, neosvojeno "novo celino", ki čaka na Kolumba 21. stoletja. A kot je že (skoraj) navada, z drugim predsednikom ZDA pridejo tudi druge prioritete. Žezlo ZDA je prevzel Donald Trump. Lani decembra je njegova administracija nazadnje razglasila pričakovano spremembo v vesoljski politiki. Ne Mars, prvi cilj je spet - Mesec. Nanj se bodo vrnili astronavti, okoli lune pa bo krožila vesoljska postaja, nadomestnica starajočega se ISS-ja. Vse to se bo zgodilo v prihodnjem desetletju, šele po letu 2030 pa naj bi dosegli tudi Mars, kaže sveže razgrnjeni veliki načrt Nase. Bomo videli, ali bo beseda meso postala.

15. Življenje v vesolju naj bi zaviralo enega ključnih procesov staranja
ISS-ju pravijo tudi vesoljski laboratorij, saj so na postaji do zdaj izvedli tisoče znanstvenih poskusov. Lani razgrnjeni spada med najbolj odmevne sploh. Nasa je namreč na ISS poslala astronavta Scotta Kellyja, njegov brat enojajčni dvojček in prav tako astronavt pa je ostal na Zemlji, kar je idealna nadzorna skupina. Ko se je Scott vrnil na Zemljo, so primerjali njuni telesi in iskali, kakšne spremembe je pustila mikrogravitacija. Ena izmed najbolj presenetljivih: vesolje - tako je videti - zavira enega ključnih procesov staranja. Telomere, ki skrbijo za dolgoživost celic, so se podaljšale. Telomere so zaščitne kapice na DNK-ju, neke vrste biološka ura, ki celici odšteva čas. Celica jih ima omejeno količino. Skozi čas se krajšajo, dokler popolnoma ne izginejo in celico prepustijo usodi. Navadno je tako, da imajo starejši ljudje vse krajše telomere, Scott pa je doživel podaljšanje. To raziskavo in še marsikaj drugega je za MMC komentirala slovenska genetičarka Luca Lovrečić, v intervjuju, ki je prav tako končal med najbolj branimi. Nič nenavadnega, saj so se na področju genetike lani zgodili pomembni preboji, denimo: iz človeškega zarodka so uspešno odstranilibolezenski gen, napredujejo raziskave epigenetike ...

14. Zaposleni bodo dobili mikročipe za odpiranje vrat in prijavo v računalnik
Ni daleč čas, ko se osebne izkaznice ne bodo valjale več po žepih in denarnicah. Podkožni mikročip bo dovolj za identifikacijo osebe. Zveni kot znanstvena fantastika? Vse več organizacij se odloča zanje, denimo neka šola v Braziliji, kjer so učence domnevno iz varnostnih razlogov opremili z njimi, svež primer pa prihaja iz ZDA. Neko podjetje iz Wisconsina bo zaposlenim v roko vstavilo mikročip v velikosti riževega zrna, s katerim bodo delavci odpirali vrata, se prijavili v računalnik in nakupovali hrano. Dodajte kakšno desetletje razvoja in ... se vprašajte, kaj to pomeni za zasebnost. Predvsem pa, ali se bo posameznik v prihodnosti takšnim posegom lahko sploh izognil, ne da bi se pomembno izločil iz družbe.

13. Jernej Štrasner, razvijalec pri Facebooku: V tujini me še nihče ni vprašal po izobrazbi
Morda bo lahko del odgovora na problematiko zasebnosti nekoč podal slovenski razvijalec pri Facebooku, Jernej Štrasner. Današnje stanje pa je naslovil že v pogovoru za RTV Slovenija: "Trenutno se mi zdi, da smo v času, ko – pa naj se še tako trudimo izogniti – na družbena omrežja naletimo povsod, hote ali nehote. Vsak članek, ki ga odpremo na kateri koli spletni strani, ima gumb 'Facebook like', gumb Twitter, gumb Pinterest. To pa ni samo gumb, saj ti takoj začne slediti kot uporabniku. Ko se pozneje prijaviš na Facebook, točno vemo, katere članke si bral, in na podlagi tega ti prikazujemo oglase. Nima več smisla, da bi se na vse pretege temu izogibali."

12. Satelitom Galileo množično odpovedujejo atomske ure
Evropski navigacijski sistem Galileo je že skoraj popolnjen, saj je lani v orbiti končala predzadnja pošiljka, zadnja sledi letos. Sistem obratuje navkljub dejstvu, da mu množično odpovedujejo atomske ure, do zdaj jih je odšlo devet. A rezervnih je več kot dovolj, da se za Galilea ni bati. V Sloveniji se medtem bolj ukvarjamo s kandidaturo Slovenije za varnostno-nadzorni center, ki bo po brexitu iz Velike Britanije preseljen nekam na celino.

11. Vesolje se širi presenetljivo hitro
Vsemir očitno postaja večji pospešeno, kot bi drvel po klancu. Ne le to, vesolje se širi še hitreje, kot so mislili do zdaj, kažejo sveža Hubblova opazovanja zelo oddaljenih prostranstev. Tako oddaljenih, da jih verjetno prav nikoli ne bomo dosegli, ne glede na tehnologijo. Še posebej tistih več kot 13 milijard svetlobnih let stran, ki jih preučuje slovenska astrofizičarka Maruša Bradač, znanstvenica v ZDA, prav tako s Hubblom. Odkriva tiste najbolj oddaljene, najmanj svetle, najslabše vidne galaksije, prve med njimi, ki so nastajale kmalu po velikem poku. Letos je po svetovnih medijih odmevalo njeno odkritje ene najstarejših galaksij, edinstvene zato, ker je navadna. Zveni protislovno? Več pojasnil v članku, ki je pristal med najbolj branimi.

10. Milan Gabor o hekerskem vdoru v NiceHash: Interna kraja kot teorija zarote
Leto 2017 je bilo tisto, ko so digitalno kriptovaluto bitcoin (bitni kovanec) začeli kupovati še peki in frizerke, kot pravi anekdota. Cena valute se je povzpela v nebo, kar je še posebej privabilo spletne kriminalce. Ti so začeli odtujevati bitne kovance in prazniti borze. Ena izmed najbolj odmevnih kraj se je zgodila prav slovenski platformi NiceHash. Komentar dogodka je za MMC pripravil etični heker Milan Gabor.

9. Profesor Bohanec o (ne)prepovedi glifosata: Politiki so nebogljeni pred kvazizelenimi, ki strašijo z Monsantom
Evropski parlament je pozval k prepovedi glifosata, enega najbolj široko uporabljanih herbicidov sploh. Za las je manjkalo, da ne bi kmetijski ministri Evropske unije prepovedi tudi izglasovali. Zagovorniki prepovedi so se oprli na mnenje instituta IARC, ki je glifosat uvrstil med verjetno rakotvorne snovi. Za znanstveni pogled na problematiko smo zaprosili predstojnika katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski biotehniški fakulteti, Boruta Bohanca. Podal je mnenje, da bi bila prepoved glifosata strel v koleno in da je IARC delo opravil slabo (podobno kritiko je podal Nacionalni inštitut za javno zdravje). Bohanec je nadalje izrazil ostro kritiko nad okoljevarstvenimi organizacijami, ki si prizadevajo za prepoved, kar je naletelo tudi na odziv slovenskega Greenpeacea.

8. Prihaja nova različica "neuničljive" Nokie 3310
Sedemnajst let po tem, ko je bila predstavljena Nokia 3310, je finski telefonski velikan napovedal izdelavo prenovljene različice nekoč zelo priljubljenega prenosnega telefona, MMC pa ga je predstavil v rubriki Na testu. Ta je poskrbela še za en priljubljen članek, v katerem je predstavila prenosni telefon Noa H10"presenečenje iz sosednje Hrvaške".

7. Neandertalci so poznali 'aspirin', morda celo antibiotike, in se poljubljali z ljudmi
Neandertalci nikakor niso bili butasti gorjačarji, kot pravijo stereotipi. Poznali so aspirin (oz. pradavno različico s podobno učinkovino), morda celo antibiotike; in se poljubljali, parili z našo vrsto, kaže lani objavljena raziskava. Še tri na pradavnino naravnane so zelo zanimali bralce MMC-ja: v prvi so razkrili izvor "indonezijskih hobitov", v drugi "na novo spisali ameriško zgodovino" z dokazi v korist tezi, da je bila nova celina poseljena že 130.000 let nazaj. Odkrit je bil tudi naš pra-pra-pra...dedek, prvi znani homo sapiens. Ostanke njega so našli v neki afriški votlini, živel naj bi kar 300.000 let nazaj.

6. Poteka globalni kibernetski napad - iz Kijeva se širi na Zahod
Podjetja z vsega sveta so junija 2017 poročala, da jih je prizadel kibernetski napad velikih razsežnosti. Širil se je izsiljevalski virus Petja, in to kmalu zatem, ko je kar 70 držav prizadel izsiljevalski virus WannaCry. Širjenje tega je s smelo potezo ustavil en sam človek, Britanec Marcus Hutchins, ki je kmalu zatem končal za zapahi. Kako velika grožnja je bil ta virus, priča tudi dejstvo, da je Microsoft zanj izdal popravek - za "upokojeni" operacijski sistem Windows XP. Kriptovirusi zašifrirajo datoteke okuženih sistemov in zanje zahtevajo odkupnino. Slovenski strokovnjaki so opozorili, da je naša država na področju informacijske varnosti šibka.

5. Računalnik premagal človeka v pokru. So spletnemu pokru počasi šteta leta?
Umetna inteligenca se razvija še hitreje od pričakovanj, veliki preskok je prišel s samoučečimi se simulacijami nevronskih mrež. Leta 2016 je Googlov program zmagal v igri GO, neki drug (Libratus) pa je lani posegel na področje pokra, kjer ugnal nekaj najboljših človeških igralcev. Različica igre sicer ni bila najkompleksnejša (Heads-up no-limit Texas Hold'em). Toda le vprašanje časa je, kdaj bodo padle tudi druge. Vznikneta dve dilemi. Prva: kaj bo s spletnim pokrom, kjer se obrača precej denarja, če bo na drugi strani lahko bot, ali pa človek s pomočjo zmogljivega, na umetni inteligenci baziranega programa? Za zdaj boti še niso resna nevarnost in spletni poker bo še vsaj nekaj let dobro živel, nam je zagotovil slovenski pokeraš Luka 'Lukasteel' Kovač. Druga vznikajoča težava je precej širša: umetna inteligenca je očitno intrinzično boljša od človeka pri vsakem posameznem procesu obdelave informacij. V zdajšnji fazi razvoja nas res prekaša na zelo, zelo ozko usmerjenih nalogah. Toda s časom, večanjem računske moči in tehnik se bodo naloge širile, prekašali nas bodo na vse večjih področjih. Potencial tehnoloških in družbenih sprememb je tako ogromen, da si ga ne moremo niti predstavljati. Zgodovinski prelom, ki ga bo splošna umetna inteligenca prinesla največ v roku nekaj desetletij, bo temeljitejši od vseh dozdajšnjih. Danes Texas Hold'em, po-po-jutrišnjem um in definicija človeka. Ni preveč nenavadno, da že danes številni pozivajo k prepovedi ubijalskih robotov (ki že obstajajo in delujejo).

4. V ZDA bodo na prosto izpustili 20 milijonov okuženih komarjev
Google najdemo tudi pri naslednjem podvigu. Ameriško podjetje za bioznanost Verily, ki tako kot Google sodi pod okrilje giganta Alphabet, namerava na prosto izpustiti okoli 20 milijonov komarjev, okuženih z bakterijo, ki naj bi iztrebila komarja ščitarja (Aedes aegypti). Virus, ki ga prenašajo komarji, po dozdajšnjih dognanjih lahko povzroči resne nevrološke motnje, zlasti pri še nerojenih otrocih. Različne znanstvene skupine tudi širše iščejo načine, kako bi genske manipulacije lahko uporabili za učinkovit boj proti malariji in še številnim drugim boleznim. A obenem je veliko etičnih pomislekov glede potencialnih posledic tako obsežnega poseganja človeka v ekosistem.

3. Revolucionarna terapija proti raku "pot v novo dobo zdravljenja"
V ZDA so za klinično rabo odobrili revolucionarno terapijo proti raku, ki je v testiranjih ozdravila 83 odstotkov pacientov pred gotovo smrtjo. Za zdaj je na voljo le za en sam tip raka in manjšo podskupino bolnikov, poleg tega pa je precej tvegana. Poenostavljeno je terapija videti takole: imunski sistem vsakega posameznega pacienta se gensko spremeni tako, da je sposoben tarčno poiskati rakave celice. Pristop je še v povojih, potrebuje še ogromno dodelave in je tudi drag, zato naj si pacienti ne gradijo lažnih upanj, poudarja slovenski znanstvenik v ZDA Anže Smole. Toda okno v dobo genskih terapij je odprto.

2. Matematiki napovedujejo naslednje množično izumrtje
V zadnjih 540 milijonih let se je na Zemlji zgodilo pet množičnih izumrtij, povezanih s količino ogljikovega dvokisa v ozračju in oceanih. Glede na izračune šesto ni več daleč. Na ameriškem inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu so namreč z matematičnimi in statističnimi orodji analizirali 31 zgodovinskih dogodkov, ki so se zgodili v razponu 542 milijonov let in katerih sledi so izotopi ogljika. V množici podatkov so našli "mejo katastrofe", količino ogljikovega dioksida v tekočinah sveta, ki je časovno sovpadala z množičnim izumiranjem življa. Če človeštvo ne bo zmanjšalo izpustov ogljikovega dvokisa, bomo čez 80 let dosegli točko brez vrnitve, ki bo prinesla več tisoč let zelo nestabilnega podnebja in sovpadajočih katastrof.

1. Potrdili nov organ v človeškem telesu
Znanstveniki so potrdili, da v trebušnem predelu obstaja samostojen organ, za katerega so do zdaj menili, da gre zgolj za posamezne strukture. Organ je poznan pod imenom mezenterij, opisoval pa ga je že Leonardo da Vinci. Vse do leta 2012 je bil obravnavan, kot da gre za ločene strukture, ki pritrjujejo črevesje na stene trebušne votline. Ekipa z univerze v Limericku na Irskem pa je z natančno mikroskopijo potrdila, da so te strukture pravzaprav medsebojno povezane in da so del večjega sestava. Znanstveniki sicer ne vedo, kaj ta mezenterij sploh počne.

http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/najbolj-brani-clanki-leta-2017-iz-sveta-znanosti-in-tehnologije/442232

Dodajte komentar